»Na vrhu smo!« sta v soboto, nekaj pred 14. uro, zmagoslavno zavriskala Simon in Aleš iz Horjula. Natančno 22 ur in 46 minut sta potrebovala, da sta premagala pot od najgloblje točke Slovenije do vrha Triglava.
Komaj eno minuto, ali pa še to ne- odvisno, kako hitro berete ali slišite – pa so potrebovali strici izza ozadja, da so nadškofu Uranu v slovenski javnosti uničili življenje.
Bolje rečeno: upali so, da ga bodo, a jim to ni najbolje uspelo, ker se je gospod- proti njihovim pričakovanjem- začel braniti in je preko svojega žlahtnika novico o tem, kako so mu vrgli pod noge poleno, ki mu je neizbrisno zapečatilo preostanek življenja, posredoval javnosti.
Bila sem- tako kot večina dobromislečih- presenečena, osupla pravzaprav. Pa to, kdo stoji za neslavno afero, ki smo ji priča, sploh ni pomembno, kajti normalnega človeka, tistega, ki mu je ljuba resnica in pravica, žalosti dejstvo, da se resnico skriva, zavija v celofan in z njo nespodobno mešetari z enim namenom: da bi zakrili prave razloge, zakaj je nadškofa Alojza Urana doletela takšna kazen.
Živimo v krutih časih, ko je sila težko obdržati vero. Okoli nas ni le polno skušnjav, so tudi slabi zgledi, ki v naši duši zlahka pomendrajo vse, kar je bilo še včeraj polno življenja. To se dogaja tudi zato, ker nimamo vzornikov, ker tudi tisti, na katere bi se morali naslanjati, počnejo grde reči.
Vedno bolj pogosto se eno govori, drugo počne. Vera, ki v svojem bistvu oznanja skromnost, ponižnost, odprtost, dobrotljivost, sočutje, ljubezen in še marsikaj, kar bi bilo sila dragoceno in potrebno, če bi obstajalo, pa obstaja predmet manipulacije.
Človek ne more sedeti na dveh stolih hkrati, ne more zidati gradov, grabiti zlata, obenem pa pridigati o skromnosti in jo za nameček celo zahtevati od svojih vernikov.
Ne bom pozabila, kako sram me je bilo, ko je internetni ponudnik, ki je bil v lasti slovenske cerkve, predvajal tudi pornografijo. Pa ne zaradi pornografije kot take, da ne bo pomote! Prizadelo me je posmehovanje tistih, ki so vedeli za mojo vero. V roki nisem imela niti najmanjšega argumenta, da bi ugovarjala. In to je bilo boleče!
Ko so prišle na dan še vse ostale finančne akrobacije mariborske nadškofije, sem stisnila pesti v upanju, da bo imela Cerkev dovolj moči, da bo spregovorila resnico o tistih, ki so jo osramotili in pahnili v prepad. To se ni zgodilo, slepomišilo se je, skrivalo in metalo pesek v oči, dokler niso nekatera znana imena izginila iz javnosti. Nič drugega.
……Ko sem si prvič ogledala film o Magdalenkah, ves teden nisem mogla spati. Zlorabe, ki so si jih privoščili katoliški duhovniki in nune na Irskem, v tamkajšnjih posebnih šolah, vzgojnih zavodih in sirotišnicah v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so terorizirali na tisoče otrok, so bile več kot grozljive.
Ko so iz sveta- zelo sramežljivo in po kapljicah- prihajale novice o pedofiliji, sem bila na začetku sveto prepričana, da se tovrstne zlonamernosti porajajo v glavah tistih, ki Cerkev kot tako sovražijo in jo hočejo uničiti. Potem pa sem zelo slučajno spoznala eno od deklic, ki je bila tovrstnega zločinskega in sprevrženega dejanja deležna pri nas, v naši lastni domovini. Priznam, da se mi je takrat sesul svet, počutila sem se sokrivo, podobno, kot če bi tovrstnim zlim dejanjem tudi sama držala žakelj.
In ko so se nekatere amazonke tudi na internetnem RKC forumu zagrizeno in brez milosti dotične branile, obenem pa napadale vse, ki so – kljub vsemu- želeli izvedeti pravo resnico, se je moje duše dotaknil gnus……
Zgodba z Uranom zagotovo ni nekaj, ob čemer bi morali ljudje- tako kot so pred stoletji bogaboječe in ponižno počeli predniki- skloniti glave, molčati in verovati, da se tisti, ki so v hierarhiji najvišje, niso zmotili.
Danes ve vsak, da ”pravica do vedeti”- ni greh. Zato se bodo cerkveni dostojanstveniki, ki so- to je potrebno reči, ker so že neštetokrat dokazali- prav tako krvavi pod kožo kot vsi ostali, morali pričeti obnašati drugače.
Če ni prave informacije, dobiva domišljija krila, zaradi česar lahko tudi verniki naredijo človeku, ki, morda, ni ničesar kriv – še več škode, da o duševni bolečini, ponižanju in trpljenju srca ne govorim.
Zadnje dni prevladuje mnenje, da Urana niso kaznovali zaradi domnevnega očetovstva niti zaradi finančnega zloma mariborske nadškofije, ampak naj bi bil žrtev notranjih čistk v cerkvi. Situacija je namreč strašansko občutljiva, saj se med seboj kregajo t. i. božji služabniki, ki bi morali, vsaj tako so me učili, biti najboljši od najboljših.
Če drek pokrijemo s še tako čudovito naklekljanim prtičkom, bo še zmeraj smrdel.
In tako kot se zavzemamo za več boljše komunikacije znotraj družine, tako bi se morali zavzemati vsaj za več prave resnice znotraj Cerkve.
Niti v najbolj drznih sanjah si ne morem predstavljati, od kod, za vraga, je tistim, ki držijo v roki slovenske škarje in platno padla na pamet ideja, da se Uranu – hipotetično rečeno- podtaknejo otroci, katere bi- roko na srce- danes, pri njegovih letih, bolj težko zaplodil.
Verjemite, težko bi našli kristjana, ki bi mu bili morebitni otroci večji greh kot grehi, ki so bili spočeti znotraj cerkve pri pedofiliji ali pri lakomnem štetju denarja pri zavoženih transakcijah mariborske nadškofije.
Če lahko dodam: ogromno vernikov je prepričanih, da tokrat ne gre le za nadškofa Urana, ki sicer velja, da je bil precej »ljudski« in zato priljubljen med ljudmi. Gre za veliko več. Gre za odnos do občestva.
Do tistega občestva, ki ga cerkev ta trenutek podcenjuje in od njega zahteva, da sklonjenih glav verjame vse, kar se mu reče. In seveda- brez dodatnih vprašanj in dvomov.
Kam nas pripelje slepa poslušnost in zaslepljenost, imamo od povojnih časov do danes zadosti v nebo vpijočih dokazov, tako da bi tistim, ki jih želijo posnemati, zelo prijazno položila na srce: resnica, še tako skrita, prej ali slej pride na dan, kajti upam, da Uran ni bil edini duhovnik, ki mu je mar za sočloveka. Upam, v dobro vseh, da je duhovnikov, ki imajo vrata župnišča odprta, ki poznajo svoje vernike, ki vedo, kako živijo, ki vedo, kdo med njimi ima težave, ki radi pomagajo, ki se družijo s svojimi verniki, in nenazadnje, ki- tisto, kar pridigajo, tudi živijo, še več kot si mislimo.
Si tisti, ki mešetarijo, ki skrivajo, ki so v svoji oholosti izbrali napačno žrtveno jagnje, sploh lahko predstavljajo, kako velik greh so si nakopali na svojo kosmato dušo?
A še naprej ostajam enako verna, enak optimist in verjamem, da krize pridejo zato, da se očistimo. Da se prevetrimo in pridemo, morda, do drugačnih spoznanj.
Da se obrnemo od slabega in se posvetimo dobremu.
Pa ni važno, se to zgodi v naši intimnosti, v družini, državi ali znotraj cerkve. V težavah in preizkušnjah postajamo boljši in čistejši, le misel na ceno, ki jo ob tem plačamo, zna biti sila grenka.
Prebrala na en mah. In dobro si napisala. Imam isto občutke. In iz tega ven mnogi luščimo to kruto resnico. In želimo obdržati vero in menjati Cerkev. Prepričana sem namreč, da je to tako zakoreninjeno v Cerkev že stoletja in ni samo stvar naše države.
Jaz tako svoja otroka že leta vodim v obiskovanje različnih verskih središč in jima pomagam graditi njuno vero v smeri človekljubnosti, skromnosti in nematerialističnega gledanja sveta. In ne poimenujem več svoje vere s nobenim pridevnikom.
Ali je to možno, ali je to prihodnost ne vem. Vem pa, da edino tako lahko preživim in ne sprejemam na svoje pleča grehe, ki jih Cerkev izvaja danes in jih je izvajala tudi v zgodovino.
lp Radirka
v vsaki skupnosti- tako v družini kot kjerkoli drugje- morajo biti odnosi TUDi od ”zgoraj navzdol” čisti in pošteni.
To, da bi bila zgolj ”poslušna” vernica, ne da bi videla napake in poskušala nanje opozoriti, je , žal, v mojem primeru nemogoče.
Pa da ne bo pomote: moja intimna vera s tem, kar se dogaja, nima ”nobenih stikov”, kajti dovolj sem že stara in dovolj ”utrjena”, da vem, da smo vsi ljudje krvavi pod kožo in da na zemlji pač bogov – ni.
Tokratno ”čudno” obnašanje znotraj Cerkve so kritizirali mnogi od tistih, ki so ji veliko, veliko bližje od mene. pa so se nekako potuhnili- ni jih (več).
Žal.
Seveda- to je prav tako treba reči: mnogi se bojijo tistih, ki komaj čakajo, da se v cerkvi zgodi kaj ”nenavadnega”, saj prežijo na vsako njeno napako. in TUDI zato mnogi raje molčijo kot bi se izpostavljali. Kar je – po svoje- spet razumljivo….
A da tisti, ki cerkve ne marajo, iz vere pa se norčujejo, je dejstvo in da je temu tako, bi MORALI vedeti in se zavedati tisti, ki delajo neumnosti.
PS
še nekaj sem želela dodati, ker sem morda v zapisu premalo izpostavila: osebno se nisem ”vtikala” v premestitve Urana, ker to, da gre, kamor mu ukažejo, je pač stvar, ki jo mora kot duhovnik sprejeti.
Zame in za večino je bil moteč razlog, način podajanja teh razlogov o tem, zakaj mora iti.
Kljub vsemu zgoraj napisanemu v slovenski Cerkvi ni vse samo slabo in ni gnila znotraj in zunaj kakor bi jo nekateri radi prikazali. Še vedno so duhovniki, ki so dobri in se trudijo. Hudo mi je, da so zaradi nekaterih mariborskih pogoltnežev zdaj vsi potisnjeni v isti koš, tudi tisti, ki za zadeve sploh niso vedeli.
Končno pa, se je kdo vprašal, kaj bi počeli z denarjem, ki bi ga dobili, če bi šlo vse po načrtu? Saj pravzaprav niso počeli nič protizakonitega, če pa so, bodo najbrž glavni akterji obsojeni (pri nas je to vendar jasno, saj ja obsodijo vse lumpe) Zakaj se zgražate nad Cerkvijo, nad raznimi gospodarstveniki, ki niso počeli čisto nič drugega se pa nihče ne zgraža.
Kaj ni zanimivo – Janković Lahko naredi karkoli hoče, pa ne zgubi niti enega privrženca, če isto stvar naredi nekdo, ki naj bi bil v osnovi pošten, se vsi zgražajo.
Prav tako se mi obrača želodec pri razpihovanju pedofilstva med duhovniki, kot da bi vsi postali duhovniki samo zato, da bodo posiljevali in šlatali majhne otroke. V svojem življenju sem bila v stiku s kar veliko duhovniki (verouk, duhovne vaje, mladinske skupine in sedaj preko otrok na škofijski gimnaziji), pa nikoli nisem dobila niti najmanjšega vtisa, da bi kdo hotel kaj nemoralnega.
Veliko je napak znotraj Cerkve vendar ni vse tako umazano, kot se skuša prikazati.
Eden od blagrov pravi: Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili kajti veliko je vaše plačilo v nebesih.
Jezus je rekel: Mene so preganjali, tudi vas bodo. In dokler se pljuva po Cerkvi, duhovnikih in vernikih, pomeni, da je Cerkev živa in da deluje. In kaj je trenutno laže kot pokazati cerkev kot pogoltno, izprijeno, nemoralno, do konca pokvarjeno. Pobijati vernike je trenutno iz mode.
kar.ena
če boste prebrali zadnje pisanje J. Bartola, boste videli, da se sprašuje o približno enakih stvareh kot jaz, pa on sodi v daleč bolj ”ožji krog” vernikov!
Nikomur od dobromislečih ne pade na pamet, da bi komentiral samo ”kazen”, ki je_ v tem primeru_ ”izgon” v Trst. Duhovniki morajo ubogati in oditi tja, kamor jim ukažejo, jim je to prav ali ne, to se že od nekdaj ve.
problem mojega pisanja in siceršnjega zgražanja TUDI vernikov je v NAČINU, kako je do sporočila o dogodku vse skupaj prišlo v javnost.
Zakaj ga je posredovaluranov sorodnik, zakaj ga ni inštitucija ?
Zakaj, za vraga, so poskušali (več od tega jim ni uspelo) umazati Uranovo ime z domnevnimi otroki?
In nenazadnje: zakaj nekoga ”izgnati”, in to prej, preden se mu sploh kaj dokaže?!
V svojem razmišljanju sem naštela kar nekaj grdih, predvsem pa DOKAZANIH (!!)stvari, ki smo jim bili priča znotraj cerkve v zadnjih letih . Pa ne pomnim, da bi komu stopili na rep, no, ja, Frantarja se je ”skrilo” v misijone, drugega bolj malo ali nič. Vsaj javnost je imela tak občutek.
Veste, resnica , četudi je še tako kruta, zmeraj deluje blagodejno. prej ali slej. Uran JE javna oseba in zato še toliko bolj.
Spominjam se očeta in mame, srečali smo se pred leti, ko so se tudi meni dogajale grde reči. Njima je sin naredil samomor, pa za seboj ni pustil nobenega pisma. sanja se vam ne, kaj vse sta naredila ta dva človeka, da bi se- magari s pomočjo klicalcev duhov- dokopala do resnice! To, da NISTA vedela, zakaj je sin položil roko nas,e je bilo zanju hujše od same smrti…..
ZATO, Da pa se znotraj cerkve stvari razčistijo, da se reče bobu bob, bi se morali v prvi vrsti zavzemati duhovniki sami. Tisti namreč, ki živijo pošteno, ki so odprti, ki se trudijo na vse načine, da v teh krutih časih, ko, žal, tudi njihovi nadrejeni raje grdobije pometajo pod preprogo kot da bi jih očistili….
Prav zaradi slepomišenja pri tistih, ki Cerkve ne marajo, odpor do duhovnikov še bolj raste in še z večjim veseljem jih kritizirajo.
ČE boste- brez jeze, ker pač izpostavlčjam določene pregrehe- še enkrat prebrali moj zapis, boste v njem našli tudi besede, ko pravim, da ”vse, kar se dogaja, na mojo osebno vero nima vpliva”.
da v aktualnih časih, ko se dogaja, kar se dogaja, nekdo reče kaj takega, to edinole pomeni, da je vera trdna, obenem pa NI slepa.
Pravzaprav se strinjam z večino mnenj, ki ste jih napisali. In velikokrat sem zelo jezna, ker nimam argumentov, da bi zagovarjala napake, ki ji je cerkev počela, zdaj in v preteklosti. Hotela sem povedati le, da pa v Cerkvi kljub vsemu ni vse slabo, da je še vedno veliko dobrega, le da zdaj napake prekrivajo vse kar je dobrega. In da so v vsej zgodovini na cerkev leteli tudi krivični očitki, mogoče tudi zato, ker cerkveni voditelji niso hoteli ali niso zmogli povedati prave resnice.
Če gnojnico prelijemo čez torto, ta postane neužitna, za vedno.
…hipotetično razmišljanje: zakaj je Uran ponovno v biolnišnici? Zaradi onih, ”od zunaj”, ki so se- vsaj nekateri- norčevali iz njega?
Kje pa!
Niti mene, niti vas, niti njega, tisto, kar reče ”nekdo iz množice” NIKOLI ne boli toliko in na takšen način, kot če me rani nekdo, ki mi je blizu- iz moje družine….
Ja Kr-ena,
kdo skuša nekaj prikazati? Ne zvračati krivde na nevernike. In ne iskati nekih zunanjih sovražnikov Cerkve, ki to delajo, ker želijo ne vem kaj…kaj želijo? Kdo so točno to? Če se govorijo dokazane zadeve javno se jih pač govori in zakaj se jih ne bi smelo. In kako se lahko reče, da se nekaj slabega, zelo slabega kompenzira z nečem dobrim??? Se ne more.
Ah, ne bodite no tako skromne, čutim, da z veliko težo zadržujete, kar nosite v srcu. Rečite, da so krivi komunisti in odleglo vam bo.
ehja, denodej, Žagz, ne trapaj.
Če sem iskrena, strašno fajn bi bilo, če bi tudi za vse ostalo, ne le za prepisane diplome, našli kajkšen računalniški program, ki bi takoj zaznal, kdo se laže, kdo potvarja, kdo slepomiši….
Kakšen mir BI SE- NENADOMA- USTVARIL NA ZEMLJI
Radirka – ne gre zato, da se zadeve kompenzirajo, ampak da se na vse gleda objektivno in pošteno. Pljuvanje vsevprek čez cerkev, kot se to pri nas ves čas dogaja pa ni niti objektivno niti pošteno.
No, sej Cerkev tudi pljuva vsevprek čez vse, kar leze in gre, tako da, … a-ja, kristjani ne veste za karmo, …
Vsak človek je del Boga. Bog se je s svojo ekipo kar lepo namatral, da je ustvaril nekaj po svoji podobi. Pardon. Ustvarimo bitje po naši podobi. Programi za tako kontrolo že obstajajo. Prodaja banan je že v takem kontrolnem sistemu. kontrola ipadov, skenerji, biometrične osebne iskaznice, video nadzor registerskih tablic, sistemi za prepoznavanje človeških obrazov, sistem za spremljanje bolezni, novi centri policijske kontrole in kontrolne točke. Londonske olimpijske igre so organiziral v Londonu prav zato, da bodo opravičil še bolj totalitarno kontrolo prebivalcev Anglije in postopoma še preostalega sveta. Pa da nw bi enih usranih diplom mogli kontrolirat? Ta pa je iz posušene trte zvita.
Ah, Milena vsi smo grešniki. Kdor misli, da ni, naj pobere kamen in…..
Obsojati kar tako počez, nevedoč za dejstva pa je najmanj neetično, če ne kaj več.
Naenkrat je eden ovčka drugi pa volk. Pa veste kdo je kaj??? Ne, ne veste!! Tako kot jaz ne. Zato sem tiho.
Kar -ena kdo pa pluva čez Cerkev vse po prek. Cerkev sama pluva čez sebe vse poprek, ko misli, da je to kar se dogaja nekaj, kar ni grozljivo in tako grozljivo, da se potrebuje zelo dolga pokora in nič drugega. In ne vem zakaj bi lahko sami sebi dali odvezo ????
Radirka- tokrat si je Cerkev dejansko res ekskluzivno VSE sama kriva.
če smo pošteni, si moramo to priznati.
Samo ena oseba nam lahko pomaga razcistit celotno zgodbo. Uran bi moral sam povedat resnico. Zakaj ne govori? Igra mucenca? Je kak drug razlog. Brani Cerkev? Meni se ne zdi. S tem ko molci, deli Cerkev, vsaj nas vernike….
Zahtevam resnico! Kdo ima dovolj poguma, da mi jo pove?
http://www.pozareport.si/?Id=politika&View=novica&novicaID=18642&type=tags
Oliva, ne ti, ne jaz…nihče pravzaprav ne ve točno, kaj se dogaja v zakulisju…
ker pa je posredi denar- veliko denarja, ki je v nedovoljenih transakcijah poniknil, je med glavnimi akterji, ki so se- očitno- povezovali tudi s hudičem v človeški podobi slovenskega tipa, nastalo drhaljenje….
Kdo bo koga…se še ne ve…
In da se dogaja, kar se dogaja, je tisto- najbolj žalostno…..
Nekoč sem nekje prebrala izjavo, ” sem slab državljan, sem slab potrošnik in sem slab kristjan”, ker se avtorja ne spominjam, ga ne navajam kot vir, ampak samo priznavam, da to ni zraslo na mojem zelniku. Navedena izjava bi bila lahko tudi malo moja, sem slab državljan, ki gre na volitve, vendar se telo potrudi, da ne voli naše jare politične elite, ki je izgubila stik z realnostjo in z potrebami ljudi, sem slab potrošnik, kupujem samo tisto, kar res potrebujem in hodim v trgovino z listkom v roki in očali, da lahko preberem od kje je solata in česen, ter ostalo. Sem slab kristjan, že strašno dolgo, že od takrat, ko sem ugotovila, da trditev iz mojega otroštva še zdaleč ne drži, “da so tisti, ki hodijo v cerkev in k maši dobri, vsi drugi pa slabi”. Na žalost sem prav od teh “dobrih ljudi” doživela največ ponižanj in krutosti. Tudi Biblijo sem večkrat prebrala in ugotovila, kako niso odkritje današnjih dni, take in drugačne manipulacije, ko za dokazovanje neke teze ali krivde, porabiš samo tisti del teksta, ki ustreza namenu in cilju. Že dolgo zagovarjam načelo, da v vsakem poklicu so ljudje, ki so vrhunski, nadpovprečni, povprečni in podpovprečni, za nekatere posameznike pa bilo verjetno najbolje, da ne bi počeli ničesar, ker bi s tem naredili ljudem in naravi najmanj škode. Da se o stvareh, ki se ne smejo dogajati in so zavržno dejanje, javno spregovori, obsodi in ustrezno kaznuje je prav, vendar šele na osnovi dokazov,
linč kogarkoli, ki ga sprožajo takšne ali drugačne govorice, polresnice ali laži, pa je nekaj
kar ni vredno tudi tako slabega državljana in kristjana, kot sem.
draga Dragica,
danes o t. i. linču vemo rpecej več kot takrat, ko sem tudi sama pisala o njem.
Bojim se- in to zelo, da sem bila v izbiri besed še preveč mila in prizanesljiva.
Danes bi bila dosti bolj ostra.