Ogenj, rit in kače tudi na BIBLOS_u

ZGODBE, KI JIH JE PISALO ŽIVLJENJE

Knjiga OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE na voljo za nakup ali izposojo tudi na

BIBLOS-u.

https://www.biblos.si/

Sicer se zmeraj najde kdo, ki pravi, da ”niso resnične”, a nič hudega.

Številni posnetki, ki jih hranim, trdijo drugače.

Lepo pa bi bilo, če bi knjigo prebrali.

Čas bi že bil, da nehamo verjeti, da je bilo nekoč vse tako, kot smo videli v

”Cvetju v jeseni”.

Čas pa bi tudi bil, da se iz teh zgodb kaj naučimo tudi sami.


Mimogrede: tudi po podatkih iz knjižnic, ta knjiga sodi- in to še zmeraj – med najbolj

brane slovenske knjige za odrasle.

p.s.

VZEMITE JO S SEBOJ TUDI NA MORJE!

 


Ura tiktaka

A veste, kdaj vemo, da je v deželo prišlo poletje? Takrat, ko časopisje, tudi tisto- bolj resno, preplavijo članki o ustreznih dolžinah točno določenega dela moškega telesa, pa o tem, kako čez noč uspešno shujšati, pa o tem, s kakšnimi jahtami se prevažajo bolj ali manj uspešni Slovenci. Ženske pa se na facebooku  resno sprašujejo, kje najti dobrega poletnega ljubimca, ker jim električni pripomoček v vročini ne zadošča.

A obstajajo tudi drugačne ženske in eni takšni smo lahko prisluhnili v nedeljo zvečer. Sonja Lokar je s svojim pozivom k vrnitvi v socializem verjetno zmedla predvsem ekonomiste. Pa je bil poziv čisto odveč. Slovenci imamo socializma še zmeraj odločno preveč: kot nekoč v starih časih – se prepovedujejo se rock koncerti, na državni TV pa so poskušali na zelo podmukli način zamenjati Ljerko zaradi- kot pravijo poznavalci- spornega intervjuja z Radom Pezdirjem. Rečejo tudi, da je ”nevidno slovensko mafijo” intervju tako zelo razdražil, da bodo Ljerko nogirali ob kakšni naslednji priložnosti- in to  brez pardona!

Še zmeraj imamo državne banke, ki so vreča brez dna za izbrano elito, pa državno šolstvo, zdravstvo, pohvalimo se lahko celo s t. i. ”partijskimi” sodišči, in še in še bi lahko naštevali. Pokojni ekonomist dr. Ljubo Sirc je v knjigi Brezpotja socializma podrobno analiziral jugoslovansko socialistično gospodarstvo. Osupljivo in hkrati tragično pa je spoznanje, v kako veliki meri se je tedanji izjemno škodljivi socialistični način razmišljanja in delovanja ohranil prav v slovenski družbi vse do današnjih dni. Tudi zato smo danes – na kolenih pred rdečo zvezdo – ena najbolj zaostalih evropskih držav – tudi kar se tiče človekovih pravic, namesto da bi bili druga Švica. Sosednja Avstrija ima, denimo, minimalno plačo 1.500 evrov, koliko je naša, pa tako in tako sami veste!

Tomaž Štih lepo zapiše:”Slovenska oblast je iz države naredila socialistični muzej.”

Zelo zanimiv in zgovoren je intervju v Financah z Leonom Korošcem, direktorjem iz Elana, ki pojasnjuje, kako so dosegli dvomestno rast prodaje. Bistvo prebranega se skriva v odgovoru:»Novi lastniki so v upravni odbor imenovali ljudi, ki panogo resnično poznajo…«, prav nasprotno pa je v slovenskih državnih podjetjih, bankah, holdingih,  kje politične stranke v nadzorne svete in upravne odbore imenujejo ljudi po kriteriju Cerar dobi tri, Erjavec in Židan po enega, Mesec pa polovičko. Polona Domadenik je pred časom v zaključku svoje raziskave zapisala, da vsak politično opredeljen nadzornik v nadzornem svetu državnega podjetja zmanjša produktivnost podjetja za 2,3 odstotka, v daljšem obdobju pa za 9,8 odstotka.

Lani je Slovenijo zapustilo 260 mladih zdravnikov, priselilo pa se je 6.500 slabo izobraženih delavcev, največ iz Bosne. Slovenija je, to priznajo vsi svetovno znani fotografi, nekaj najlepšega na tem planetu. Za seboj imamo zgodovino delavnih ljudi, garačev, ki nikoli niso razmetavali z denarjem. Imamo zgodovino vrhunskih glasbenikov, arhitektov, zdravnikov. Kljub temu pa ostajamo država brez prave prihodnosti. Zakaj neki, kaj pravite?

Hamburgu se je v soboto končal vrh skupine G20. Tudi v noči na nedeljo so se nadaljevale nasilne demonstracije in spopadi protestnikov s policijo. Nasilneži, največ je bilo skrajnih levičarjev, so zažigali barikade in avtomobile, metali so steklenice. Policija je odgovorila z vodnimi topovi. Skupaj je, po zadnjih podatkih ranjenih kar 476 policistov, prijeli pa so več kot 180 ljudi.

V minulih dneh so se mediji izdatno spraševali, kdo je zamočil v primeru Janković. Pa jim odgovarjam: nihče ni zamočil, vse gre po planu. Potemtakem lahko le še pričakujemo, da bodo kot domine popadale še vse druge Jankovićeve zadeve? Vseh 13 ima namreč na mizi ista tožilka.

V službo se ponovno vrača tožilka Kotnikova. Kdo bo odgovarjal za polena, ki se ji jih je zmetalo pod noge zaradi primera Baričević?

Še pred dvajsetimi leti je bilo poletje in z njim naš dopust drugačen kot je danes. Poležavali smo na plaži, si za malico privoščili bele štručke skupaj s Kekec pašteto, zvečer pa smo se- prijetno utrujeni- postavili v vrsto pred telefonsko govorilnico, kjer smo potrpežljivo čakali, da slišimo domače in jih vprašamo, kaj je novega.

In kako je danes? Razčlovečeno. Naš redni spremljevalec je pametni telefon, z njim komuniciramo, se pogovarjamo, celo ljubimo z neznanci z druge strani klika. Ker mnogi, žal, niso več sposobni ne dajati objeme, niti jih ne sprejemati.

PEZDIR JIH JE RAZGALIL DO OBISTI

Ko sem včeraj skoraj brez diha gledala intervju z Radom Pezdirjem (avtor Jože Možina), sem se spomnila na besede ameriškega raziskovalca Jamesa S. Hanry-ja, ki je dejal, da so tako imenovani naši v času pred osamosvojitvijo pa verjetno še kakšen dan po njej, odnesli v davčne oaze vrtoglavih 75 milijard evrov.

Takrat sem še verjela, ko se je viceguverner banke Slovenije ob tej številki posmehnil, češ, še eden, ki pretirava, danes vem, da je bilo lahko še huje. Da so indici, ki kažejo, da so barabe odnesle na varno celo več kot ”le” 75 milijard.

Slovenci so se morali včeraj prebuditi, če se že ob aferi s  PRANJEM DENARJA in ob Arehovem filmu o JLA niso!

Včeraj so dejansko padle Potemkinove lažne zavese- in to dobesedno!

In to ne glede na to, da je marsikaj od povedanega zapisal že Danilo Slivnik! Slovenci imamo kronično in nepopravljivo oprane možgane, zato je treba resnico ponavljati vedno znova in znova!

Pezdir nam je jasno in brezkompromisno nalil čistega vina, ko je dejal, da so imela slovenska podjetja in nekateri posamezniki iz Službe državne varnosti, tisti torej, ki so nam ugrabili državo, črne fonde na računih švicarskih bank in offshore podjetjih po celem svetu. Dokumenti, ki jih je prinesel v studio, pa dokazujejo, da se je SDV financirala tudi iz kriminalnih dejanj italijanske mafije v slovenskih igralnicah.

Še huje: Pezdir trdi, da se nič od naštetega ni moglo dogajati brez vednosti takratnega političnega vrha. Imena tistih, ki so to bili, so znana, mar ne?!

Šokanten podatek je bil, da se je vse skupaj začelo že po umiku jugoslovanske vojske iz Trsta junija 1945, ko so tam ostala podjetja pod vodstvom Slovencev, vendar so bila zgolj lupine, brez kapitala. Najbolj znani bančnik iz stare garde, Niko Kavčič pa je že leta 1951 v Lihtenštajnu ustvaril prvo davčno oazo. Komunistična elita je za lastne potrebe uvozila celo 46 ton semen indijske konoplje, denar zanjo pa so zbrali s prodajo cigaret preko slovenskih podjetij v Trstu.

Leta 1988 so, na primer, v koprskem pristanišču odkrili več kot tono hašiša. Hecno je sledilo: kriminalistična policija je mamilo zapečatila, SDV pa je robo po domače razpečatila in jo poslala naprej.

V oddaji je Pezdir s pomočjo dokumentov tudi dokazoval, da v bivši državi nismo imeli le vzporedne ekonomije, ampak tudi paralelno bančništvo.

Tako imenovani ”naši”so navzven gradili komunizem, sami pa so se šli trdi kapitalizem. Pezdir navaja, da je bilo izdano celo navodilo, da se udbovski denar prenese izven Slovenije. Vpliv tega denarja pa je imel- kot je bilo razumeti- tudi močan vpliv v medijih in pravosodju, tudi pri volitvah!

Vzporednosti smo občutili tudi v samostojni Sloveniji. Spomnite se na tajkunske kredite. Ko so eni dobivali milijone celo brez plačila bančnih stroškov, so nas, navadne državljane te-isti bančniki slekli do spodnjih gat in nas veselo in brezdušno ciganili s posojili v švicarskih frankih.

Videni intervju s Pezdirjem nam, posredno, da razumeti, zakaj je po novem v bližnji Avstriji minimalna plača 1500 evrov, pri nas pa komaj polovica tega zneska. Se strinjate?

Že dolgo me gloda vprašanje, imamo Slovenci res takšno vlado, kot si jo zaslužimo? Zakaj iz leta v leto drsimo v večji brezup, prehitevajo nas celo države, kot je na primer ”zaostala” Albanija?

V ključnih trenutkih, ko naš predsednik stavi na modrost državljanov v primeru arbitraže, državljane skrbi modrost politične elite, ki je naredila vse, da smo nasankali. Pravite, da nismo? Če tako mislite, pa mi odgovorite na preprosto vprašanje: zakaj so zunaj arbitražnih meja ostali samo slovenski državljani?

Še en dogodek, ki upravičeno povzroča skrbi, se je zgodil v minulih dneh. Gašper Tič sicer še zmeraj buri duhove, ker se je elita pač odločila, da bo njegovo smrt pometla pod preprogo, že je v Ljubljani prišlo do novega umora. Moril je mlad fant, celo zelo uspešen fant.

Se bomo kdaj pogledali v ogledalo pa si rekli, da smo za izgubljeno generacijo mladih, ki odhaja v življenje brez pravih vrednot tudi mi, odrasli, kaj krivi?

Mladi odraščajo v odtujenosti, čustveni zanemarjenosti, ko je za vsako ceno pomemben le uspeh na maturi. Vzgoja brez čustev, brez postavljanja meja, brez vzgoje moralnih vrednot, je vzgoja psihopatov. Vzgojili smo generacije maminih sinčkov, brez lastne samoiniciativnosti. Preveč jih je, ki čakajo, kaj jim bo mama ”postavila na mizo, če pa ona ne, pa država. Namesto da bi prevzeli nadzor nad lastnim življenjem in se znašli, nasedajo eliti, ki je že desetletja prisesana na državne jasli, mladim pa pere možgane, da naj častijo rdečo zvezdo, pa se bo tudi njim dobro godilo.

Izgubljene generacije z diplomami, magisteriji in doktorati, vendar brez znanj za življenje, postajajo po Zavodih za zaposlovanje, malo bolj trezni odhajajo v tujino, tretji pa ždijo doma, za računalniki in skupaj z mamico bentijo, ker se je pokvaril pralni stroj, daleč naokoli pa ni nobenega mojstra več, ki bi ga znal popraviti.

ŠE TO