Feed on
Posts
Comments

 

Dragić nije trebao, da ide u Istanbul. Mogao je bacit iz Slovenije!

Nov slogan hrvaškega turizma: Hrvatska, zemlja izmedju srebra i zlata!

Na zasluženo zmago naših košarkarjev gledam zelo praktično in uporabno. In če svoje misli strnem v krajši stavek, bi se ta glasil:”Z dobrim šefom, ki zna iz odlične ekipe (posameznikov) iztisnit maximalno, se daleč pride.”
Kakršna koli asociacija na državo, ki crkuje, je namerna, a resnična, če zmorete le za ščepec kritičnih misli.
Istočasno pa vam – glede na to, da veselja še ni konec- postavljam še eno vprašanje: bi bili mi, ki smo bili včeraj nad igro slovenske reprezentance tako zelo navdušeni, pripravljeni, da za lastne cilje garamo podobno kot oni? Veste, tudi kot narod lahko postanemo zmagovalci, če tisto preklemansko majhnost in cankarjansko vdanost v usodo  za vse večne čase izbrišemo iz sebe!

17. september 2017 je datum, ki se bo za vedno zapisal v slovensko zgodovino. Na vsakem koraku so plapolale slovenske zastave, poudarjalo se je slovenstvo, nikjer ni bilo videti rdečih zvezd, še manj slišati tiste znane in krvoločne ” …brigade, hitite, razpodite, požgite gnezda belih podgan, črnih psov! Hej, mašinca, zagodi…” Bili smo kot eno in občutek, da tudi dihamo kot eno – kot Slovenci, mi je med včerajšnjo tekmo zvabljal solze v oči.

Občutja, ki so nas prevevala med tekmo, so tista, ki bi jih veljalo vcepiti v slovensko mentaliteto tudi takrat, ko se soočamo z vsakdanjimi izzivi, s prvo in drugo razrednostjo, in tudi tedaj, ko nič ne ukrepamo, ko se politiki norčujejo iz nas in sprejemajo uničujoče in katastrofalne odločitve o državi in prihodnosti. Skupni duh za dobro Slovenije, ne glede na barvo stranke, prepričanje ali ideologijo –tega nam krvavo manjka!

Če je uspelo slovenskim košarkarjem na krilih navijačev v Turčiji in tudi tistih doma, zakaj Slovencem ne bi uspelo tudi na gospodarskem in političnem področju? Včeraj smo dobili dokaze- zapisane v zlatu, da se vse da, če se hoče, če se potrudimo, sodelujemo in verjamemo, da smo lahko že danes boljši, uspešnejši, produktivnejši!

Neštetokrat se vprašam, kako je to mogoče, da imamo lahko v svoji sredini brez števila enkratnih posameznikov, dovoljujemo pa, da nas vodijo politiki, ki niso dobri niti za ceste pometat. Poglejte samo družino Blažič z Bleda. Oče Dušan je bil nekdanji odlični smučar in tudi direktor slovenskih alpskih reprezentanc. Njegova otroka pa sta v nedeljo igrala za zlato kolajno. Mlajša Pia se je v Ljubljani borila proti Turkinjam za zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v odbojki, njen brat Jaka Blažič pa v Turčiji za zlato košarkarsko kolajno na EP. Ne bodimo kot drugi, bodimo kot Pia in Jaka!

Zadnji čas je, da sami sebi dokažemo, da majhnost ni ovira, razen tista v lastnih glavah.

Po socialnih omrežjih je na dan zmagoslavja v Carigradu zaokrožila šokantna novica – mediji jo še preverjajo- da je menda slovenski politični vrh navijačem odvzel 200 kupljenih vstopnic za finale, njih pa poslal na stranske tribune. Elita je – če je res tako- za osebno zadovoljstvo izrabila falcona že drugič. Prvič se je to zgodilo, ko so leteli na rokometno tekmo na svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v Pariz, drugič so odnesli svoje riti v Carigrad, naj pa jim ob tej priložnosti namignem, da bo prvi smuk za ženske potekal že 22. novembra v Lake Louisu. Da si bodo lahko pravočasno izmislili izgovore, zakaj odpotovati tudi tja. Zanimivo pa je, da je Falcon crknil zgolj in samo julija, ko bi bilo vljudno, če bi premier odletel na pogreb Helmuta Kohla v Nemčijo. Politik iz napačnega ideološkega predala?

Večina navijačev je menila, da se politika nima kaj vtikati v šport. Pa vseeno si velja zapomniti, s kakšno blazno hitrostjo in kako ceneno se da kupiti Slovence. Ko je Janković v ponedeljek, na sprejemu zlatih košarkarjev povedal, da je “zagotovil” brezplačno pivo, so potihnili še zadnji žvižgi.

Ponedeljek je bil za politične glave s Šubičeve 4 še bolj na horuk. Načrtovano je bilo, da bo premier v parlamentu odgovarjal na številna vprašanja, ki se tičejo pranja denarja iz Irana preko NLB v zadevi »Farrokh«. Pa je dal rep med noge.

Ministrica za zdravje je prestala interpelacijo,  Petra Sovdat, novinarka Financ, je zgroženo twitnila:”Draga @vladar S(lovenije): vas ni nič sram, da se ministrica tako norčuje iz bolnih, ki čakajo na storitve leta?!

Pred vrati je tudi referendum o drugem tiru. Na volivcih je, bodo dovolili, da dobimo drugi TEŠ6 ali pa bomo s svojim NE zaustavili tiste, ki nas želijo ponovno okrasti.

Matej Lahovnik je v enem stavku povedal vse:”Že samo dejstvo, da bomo za 27 km železnice plačali 1,4 milijarde evrov, kar znese okrog 50 milijonov evrov za vsak kilometer oziroma 518 evrov za vsak centimeter tira, bi moralo volivcem dati misliti, da je cena takšna, kot da bi dejansko šlo za zlati tir.”

One Response to “kdaj bo zlata medalja za našo pamet?”

  1. Rak je rekel/-la:

    Kar nam gre, nam pač gre. Mislim na nam nastavljeno zrcalo.