Feed on
Posts
Comments

kaj bo, ko se prebudimo?!

Gnila Slovenija‏ @gnila_slovenija

Ne poznam nobenega, ki bi sam sebe oklical za intelektualca in ne bi bil plačan iz proračuna.

*

*

Vsak je svoje sreče kopač, so zapisali v Delu, medtem ko so v nadaljevanju svoje bralstvo seznanili, da en Žirovec toži drugega Žirovca. Namreč: po tistem, ko je Musarjeva tožila RTV, ker ni bila izvoljena za direktorico in zaradi nastalih duševnih bolečin gladko pobasala v žep 70.000 tisočakov, beremo, da Franci Demšar toži ljubljanski klinični center, ker so namesto njega za direktorja izbrali Andraža Kopača. Po izbiri Demšarju tudi ni bil omogočen vpogled v razpisno dokumentacijo, kot predpisuje zakonodaja.

Z zelo drugačnimi problemi pa se ukvarjajo v Združenju novinarjev in publicistov in posredno tudi vsi, ki jim v tej nori državi še uspeva ohranjati zdravo kmečko pamet. Svobodomiselna javnost je zgrožena zaradi twita, uperjenega proti novinarju Jožetu Možini. Avtor tvita Safet Alibegić, ki je med drugim tudi sodelavec Mirovnega inštituta, je namreč zapisal:“Stojim pred prehodom za pešce pri TV SLO. Gneča. Čez gre Ivo Milovanović. Kar je v redu. Ne vem, kako bi miril konje pod pokrovom motorja, če bi šel Jože Možina. Bi imeli pričevalci kaj povedati.”

Ob tem pa so k odstopu s položaja članice programskega sveta pozvali Jedrt Jež Furlan, ki da naj bi omenjeni sporni tvit všečkala, kar po njihovem razumevanju “pomeni, da se z njim strinja, kar pa je v nasprotju z načeli, ki jih morajo zastopati programski svetniki”.

Nasilja pa je vedno več tudi med osnovnošolci. Mladi, ki niso ne slepi ne gluhi, imajo v odraslih pač odlične učitelje! Beremo, da je na stranišču Osnovne šole Ribnica romski učenec posilil mlajšega dečka. Ravnateljica pa je zabičala, da javnost o dogodku ne sme nič izvedeti. Dva konkretna primera vrstniškega nasilja sta se to jesen zgodila na škofjeloški osnovni šoli Cvetka Golarja. Prvi sporni dogodek sega v letošnji september, ko je med odmorom učenec višjih razredov fizično obračunal s sošolcem. V stranišču ga je pritisnil ob steno in petkrat ali šestkrat močno udaril v glavo. Ker se je to dogajalo na dosegu roke, srčno upam, da v resnici ni bilo tako hudo, da so novinarji zadevo napihnili.

Če še ne veste, danes praznujemo mednarodni dan prijaznosti, ki poteka pod geslom naključna prijaznost. Z obeležjem se želi ljudi spodbuditi k temu, da brez pravega razloga znancu ali neznancu polepšajo dan s prijaznostjo.

Pa da ob koncu razmišljanja kakšno rečemo tudi o, kot kaže, drugorazredni temi, o volitvah. Na Valu 202 se je pred dnevi razkril še eden, ki mu osamosvojitev ni bila – kot Kučanu – intimna odločitev. Glasbenik Magnifico je namreč izjavil: “Nazadnje sem šel na volitve ob odcepitvi Slovenije in sem bil v tistem malem odstotku ljudi, ki nismo spadali v večinski da.”

V Sloveniji, kjer že dolgo ne vemo, kdo pije in kdo plača, v državi, kjer imajo glavno besedo botri, strici, mafija in z njimi povezani mediji, je želja po mesiji, ki bo državo odrešil, še kako živa. Na račun tistih, ki tovrstna čustva umazano izkoriščajo za vodo na svoj mlin, je nedeljo, v oddaji VV Faktor, marsikatero krepko povedal tudi nekdanji minister za šolstvo, Igor Lukšič.

TV soočenja med obema aktualnima predsedniškima kandidatoma so bila plehka in puhla. Do izraza pa so ponovno prišli ohlapen odnos do resnice in dejstev, izogibanje vprašanjem, zavajanje, sprenevedanje, in floskule, floskule, floskule.  Od politične debate je ostalo zgolj slabo prikrito norčevanje iz politične slaboumnosti slovenskih volivcev.

Žal se ob vsakih volitvah čedalje pogosteje sprašujem, ali so lansiranja nekih Šarcev in podobnih sploh še demokracija, ker demokraciji smo tako blizu, kot smo blizu prvim mestom na lestvicah ekonomske svobode.

V Sloveniji gredo volivci na volišča proti nekomu in ne”za’‘ nekoga. Zanimivo pa vseeno je, da se je desnica bolj kot ne tokrat nagnila v korist Šarca – kao mesije. Rahlo nenavadno je zato, ker so govorili, da ima dotični strice iz ozadja, ki so doma v Murglah. V primerjavi s prvim krogom je Marjan Šarec v drugem število volivcev povečal za kar 146.131. Precej manj, le za 18.760 glasov, je to število popravil Borut Pahor. Šarec je dosegel izjemen rezultat v izjemno kratkem času – kot Golobič, kot Virant, kot Cerar…..Zame je to neizpodbiten dokaz, da se iz različnih ”Zares-sov”, ”LDS-ov”, ”Virantovanj”, ”SMC-jev” in podobnih Murgelskih satelitov nismo čisto nič naučili, mejdun!

Dejstvo pa je, da na rezultat volitev naprej drastično vplivajo tisti, ki želijo obdržati status quo, to pa so predvsem državni uradniki in upokojenci.

Brez ciganke in kavne usedline pa napovedujem, da bo Šarec, kljub porazu, ustanovil novo stranko in se bo z njo s pomočjo M. Kučana, medijev in botrov poskušal zavihteti na vrh na prihodnjih državnozborskih volitvah. In če je leta 2014 na vratih lokalne pisarne LDS zasijala nalepka SMC, se zna zgoditi, da bo 2018 na istih vratih nalepka SMŠ.

A dejstvo, da je postal Borut Pahor v nedeljo, v drugem krogu predsedniških volitev, novi- stari predsednik, ostaja neizpodbitno, pa če nam je to všeč ali ne. Serpentinškov, kot je Jean-Claude Juncker, predsednik Evropske komisije, ima Evropa za zdaj več kot dovolj.

2 Responses to “kaj bo, ko se prebudimo?!”

  1. cinik je rekel/-la:

    Gospa Milena
    Dejansko vas vedno težje razumem.
    Pa bom komentiral samo vaše “razmičljanje” o volitvah. Strinjam se da so bila predvolilna soočenja plehka in puhla. Lahko bi samo še kaj dodal.
    Razlog pa je povsem enostaven: plehka in puhla so bila novinarska vprašanja in teme
    Ko pa ste napisala da ” .je zanimivo ,da se je desnica bolj kot ne tokrat nagnila v korist Šarca – kao mesije., moram napisati, da tako deplasirane izjave res niste mogli napisati.
    Očitno ne berete niti zapisov na Drugem svetu, pa še kaj drugega ne.
    Že v prejšnjemm blogu sem se v komentarju obregnil v uvodni stavek:
    “Kdaj bom dočakal dan, ko nam bodo opozicijski veljaki končno povedali, kaj pristaši delamo narobe, da si z nami ne morejo pomagati k uspehu?”
    In opozicijska voditeljica NSI je članom pomagala: Jasno je podprla Pahorja, ker da “združuje!. Če pa se poigramo še s članstvom NSI in odstotki s katerimi je Pahor zmagal , lahko brez kake velike teorije zarote ugotovimo kdo je ponovno pripomogel
    k uspehu Pahorja. Da pa je pahorjansko združevanje” všeč še kakemu volilcu desnice
    pa mislim da ne potrebujem utemeljevanja.
    Dvajsetletne (najmanj) pravljice o stricih iz ozadja pa so že dolgočasne in že kar žalitev Slovencev – sposobnosti lastnega razmišljanja.

    Ne nazadnje, če imamo “invalidni ” zakon o predsedniku in njegovih pooblastilih je
    to razlog v tem da je bil tak napisan zaradi Kučana. Strah pred njim pa je med desničarji še danes vseprisoten.

    LP

  2. lala je rekel/-la:

    ta država je vedno večja katastrofa……