Feed on
Posts
Comments

Politična pratika

Časi, v katerih živimo, niso ravno naklonjeni drobnim, a skromnim presenečenjem. Otroci ne živijo več v pomanjkanju, temveč v preobilju, zaradi katerega ugasnejo marsikatere tihe, a zelo pristne želje. S preobiljem, ki ga zavijemo v svetleč papir ali ga vtaknemo v škatle pisanih barv, ki prispejo iz Kitajske, smo začeli že prav pretiravati. Z obdarovanjem je enako kot z vinom – kozarček je super, preveč je pa škodljivo.

Dobri decembrski možje bodo, kot kaže, obilo spodbujali tudi politične apetite. Tistim, ki so zakuhali nedeljsko anketo, s katero so nas prepričevali, da bi na volitvah, če bi jih že imeli, prepričljivo zmagal Marjan Šarec, ne vem, bi se smejala na glas in ali po tihem.

Sprašujem se, kako, za vraga, je mešalcem megle, stricem iz ozadja in ustvarjalcem vedno novih strank uspelo v komaj nekaj dneh, kar je bila dotična stranka ustanovljena, prepričati vse, tudi stare mamice, da bi bil za državo Šarec najboljša izbira? Drži, da je zelo priročen; najprej gre k maši, nato govori na partizanskih proslavah, vmes ga hvalijo po medijih, a vseeno. Nekaj je voditi občino, drugo pa je voditi državo, tega, slednjega pa Serpentinšek, ki ima babe za žabe, definitivno ni zmožen početi.

A pravljic še ni bilo konec.

To se tako in tako ve, mar ne, da je bila protikorupcijski komisiji odvzeta vsakršna verodostojnost že v prejšnjem mandatu? Zdajšnje vodstvo, o katerem je komaj kdaj kaj slišati, bo – verjeli ali ne, korupcijo premagovalo s pravljicami.

Na pravljični urici – to ni šala – bo predsednik KPK Boris Štefanec prebiral otrokom slikanico Polomljena kočija. Avtorica besedila je uslužbenka komisije, ilustracije pa je prispevala kar njena mama.

S pravljicami pa se ukvarja tudi Vlada Republike Slovenije, če ne drugje pa v viziji Slovenije za leto 2050!

Medklic: tisti, ki ste kdaj trgali srednješolske klopi, se verjetno spomnite Rudija Šeliga, ki je napisal delo Volčji čas ljubezni, ki je bilo prvič uprizorjeno na odru Drame pred 30 leti? V njej je pokazal, kako se nekatere deviacije, rečeno po domače- odkloni od normalnega – stopnjujejo iz roda v rod pri tako imenovanih revolucionarjev. Asociacije na to Šeligovo delo, so dandanašnji, ko kot zunanji opazovalci spremljamo anomalije v slovenski politiki, še kako prisotne.

Da vodilna politika v 21.stoletju v parlamentu razpravlja o “družbeni lastnini”, o izigravanju Ustave, da skriva ilegalce, ki bi morali biti- če ne drugje- pa vsaj s svojo družino, da si ponižni in klečeplazni novinarji nadevajo nadimke “Kričač”, da mladi politiki pozivajo k revoluciji …? Ne boste me prepričali, to NI normalno!

Še do pred nekaj dnevi sem verjela, da je to, kar počnejo Cerar in bratovščina višek norosti, ki si jo lahko privoščijo le še zadnji oboževalci revolucije in Tita na Balkanu, potem pa nov šok!

V Strniševi drami Ljudožerci obstaja odlomek o ljudeh in o pticah, ki se gibljejo drug mimo drugega, ampak nikoli ne bodo mogli skupaj živeti, eni hodijo, drugi letijo. V Sloveniji pa obstajajo tudi takšni, ki so mentalno obtičali v 80 letih prejšnjega stoletja. Kaj drugega si lahko mislimo o izjavi leta, ki se je rodila znotraj revije Mladina, objavili pa so jo tudi na Twitterju, citiram: “Čakalne vrste so dokaz, kako je zdravljenje dostopno celotni populaciji.« S to izjavo zagovarjajo – kot edini medij v državi – ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki v skoraj štirih letih mandata- razen kupa napovedi podražitev- ni storila čisto nič. Žiga Turk je hitro postavil piko na i s twitom:“Vrste za bencin so dokaz, da je bencin dostopen vsej populaciji”.

Tudi Libertalec se je povsem upravičeno ponorčeval: “Železniške zamude pri nas so dokaz, da SŽ nudijo tako vrhunsko storitev, da so ljudje pripravljeni nanjo čakati.”

Aljuš Pertinač je bil tudi zelo aktualen:”Sodni zaostanki so znak, da pravna država pri nas odlično deluje in da je pravni sistem široko dostopen najširšemu krogu državljanov, ki imajo vanj veliko zaupanje, saj potrpežljivo čakajo na pravnomočno sodbo tudi več kot 10 let.”

Oskar Salobir pa je zapisal, da ga Mladinin tvit spominja na socializem (komunizem), na izjave nedotakljive komunistične vrhuške. Kje so že časi  JBTZ in začetkov slovenske pomladi, ko so ljudje stali v vrsti, da so čim prej prišli do izvoda takrat edinega medija v državi, ki je začel z odstiranjem nesmislov totalitarizma in butalcev! Danes  bi podobno izjavo pričakovali le še kje iz Severne Koreje.

Roko na srce, ne glede na to, kakšnega političnega prepričanja ste, priznajte: s pomočjo socialističnih novinarjev se bo Slovenija težko normalizirala! Tako kot se Italija ne more izviti iz okov mafije, Kolumbija iz rok narkokartelov, tudi za Slovenijo, ki je obtičala v neživljenjskem socializmu, ki ga nam vsiljujejo njegovi varuhi skupaj s svojimi potomci, ni rešitve. Privilegijev, ki so si jih tisti, ki državljane držijo v šahu, v 75 letih nagrabili in prilastili, kot kaže, zlepa ne bodo dali iz rok.

 

One Response to “Politična pratika”

  1. haapy yack je rekel/-la:

    hoj
    Ja kje so tisti časi, ko so ljudje stali v vrsti pred trafiko, da bi kupili TT (Tedensko Tribuno) zaradi Mikijevega Zvotorepca, Trdonje in Lakotnika.
    gusarjipres
    boditevcvetju