Feed on
Posts
Comments

Dr. Igor Saksida je zapisal: “Evangelij za pitbule NI mladinski roman, zato ne more biti odlično berivo za mlade.

Intenziteta in količina problemskih motivov – samozadovoljevanje, spolna zloraba, pijančevanje, posilstvo, samomor, odrasli zgolj kot tarča posmeha, lezbična izkušnja itn. – je ob šibki verjetnostni motivaciji in ob nenavadnih, deloma solzavih zgodbenih preobratih morda vznemirljivo branje za odraslega, ki ga roman skupaj s slogom lahko raz-/vzburja; zagotovo pa to ni knjiga za mladostnika v bralnorazvojni fazi, ki jo določajo iskanje samega sebe, samospraševanje o moralnih in družbenih dilemah ter potreba po kritičnem uvidu v svet vrednot predvsem ob razumevajočem pogovoru z odraslimi.

Ob tem je nujna etična perspektiva presojanja tako težav kot tudi (Ne: predvsem!) zlorab, česar v Bezlajevem delu ne vidim. Sicer pa avtor verjetno ni po naključju zapisal, da delo »sploh ni mladinski roman, ker mu manjka določena mera vzgojnosti, ki jo potrebujejo mladinski romani«. Sam misel razumem kot nujnost jasnega etičnega vrednotenja predstavljene problematike, ki jo mladi bralec (vsaj po odzivih sodeč) upravičeno pričakuje – in ki so ga problemska dela, izbrana v preteklosti, brez dvoma imela.

O romanu si lahko vsak med nami, odraslimi bralci, misli kar koli. A preobleči delo, namenjeno odraslim, v prvovrstni mladinski roman – ne glede na to, da izkušenjski repertoar in jezik mladostnice odsevata čas in svet, ki ju že desetletja ni več, njena perspektiva pa je vse preveč igrano provokativno »odrasla« – ne more biti drugega kot strokovna napaka. Kot taka ni radoživ evangelij za kritično branje mladih, ampak rekviem za strokovno presojo odgovornih.”

+++++++++++++++++

V bistvu bi bilo NUJNO, da bi ta roman ali karkoli je že, prebrali starši, učitelji, pravzaprav vsi odrasli. Knjiga je sicer ogabna, a odslikava del krute realnosti, o kateri se odraslim- zlasti staršem- pogosto niti sanja ne.

Nekoč mi je učiteljica prvega (!!) razreda razlagala, kako njeni učenci vedo o pozah pri seksu malodane – vse. Celo o tistih, najbolj ”nenavadnih”. Brez zadrege so jih tudi ”demonstrirali”.

Ko sem na neki šoli razlagala o intimni preteklosti in sem omenila, da so nekoč rekli lulčkom curaki”, me je gospa ravnateljica opomnila, naj uporabljam bolj spodobne izraze.

Že čez pol ure, ko smo se začeli pogovarjati, in potem je na lastne oči slišala, kako se nekateri dijaki čez vikend udinjajo starim babam za seksualne spremljevalce (tarifa med 300 in 500 evri), pa je ostala brez besed!

Žal živimo v družbi, v kateri danes predstavlja UŽITEK prvega in edinega boga! In seks je eden teh užitkov, če že ne njihov kralj!

O zgrešenostih, ki smo jim priča, pa jih z molkom še spodbujamo, ves čas govorim in govorim in govorim. Kakšen je odziv?

”Dokler si se lotevala le zgodb naših dedov in babic smo ti še gledali skozi prste, a da grde reči pišeš tudi o nas?!? To pa je nedopustno!”

”A bi lahko že nehala? Prav nadležna si!”

”Milena, raje piši pozitivne zgodbe!”

Tipično: molči in pometaj pod preproge, drugače nisi ”naš’!

Zelo priporočam v branje članek, ki ga prilagam.

Morda bodo tisti, ki kot papige na veji ponavljajo, da ”Milena fantazira in se izmišlja ter dela paniko”, za trenutek zaprli svoja usta!

Hkrati pa vas prosim, da če se ”bojite” mojih dveh knjig, preberite vsaj Evangelij za pitbule.

Potem pa se o njej pogovarjajte s svojimi potomci. Morda bo bolelo, ko boste uvideli, da lastnih otrok ne poznate, ker stran od vaših oči doživljajo še hujše stvari, pa se jim to zdi ”čisto normalno”.

http://www.delo.si/…/manuela-ham-ko-sem-mislila-da-sem…

Lahko pa tudi:

http://www.24ur.com/novice/slovenija/milena-miklavcic-posilstva-so-tudi-danes-nekaj-vsakdanjega-zenske-prodajamo-svoja-telesa.html

Leave a Reply